<< Agaricus bernardii, Bernardov kukmak | Gobe | Agaricus altipes, dolgobetni kukmak >>
Agaricus cúpreobrúnneus (Jul. Schäff. & Steer) Pilát (1951)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Prepoznaven je po bakreno rjavem do škrlatno rjavem klobuku, ki je prekrit s svilenkastimi, tesno prilegajočimi se vlaknatimi luskicami, meso pa ob prerezu le bledo pordeči ali se obarva roza. Raste predvsem na travnikih, pašnikih in drugih odprtih travnatih rastiščih, pogosto na manj gnojenih tleh.
KLOBUK: Meri od 4 do 10 cm v premeru, lahko tudi od 2.5 do 11 cm. Sprva je izbočen s sploščenim osredjem, kasneje se razpre do poravnane ali celo rahlo udrte oblike. Površina je suha, svilenkasta in bleščeča, v mladosti rožnato rjava do rožnato siva, kmalu pa postane bakreno rjava, škrlatno rjava ali temno rjava. Kožica se razcepi v drobne, tesno prilegajoče se vlaknate luskice, rob klobuka pa je v mladosti okrašen z ostanki kosmičastega ovoja.
TROSOVNICA: Lističi so prosti, gosti in trebušasti, široki do 7 mm, izjemoma več. Sprva so bledo rožnato beli, rožnati ali sivo rožnati, kasneje rdečkasto rjavi in v zrelosti temno čokoladno rjavi do škrlatno črni ali črnikasti. Rob lističev je svetlejši in cel.
BET: Meri 3–7 cm v dolžino, izjemoma do 8 cm, in 1–1.5 cm v debelino, v dnišču včasih tudi do 2.2 cm. Je valjast, v dnišču pogosto zožen oziroma stisnjen, sprva poln, kasneje nekoliko votel. Je belkaste barve, nad obročkom gladek ali drobno kosmičast, pod njim pa vlaknato luskast, pri čemer luskice ob drgnjenju včasih porjavijo. Obroček je nežen, ozek, enostaven, bel, visi navzdol in hitro propade.
MESO: Je belo, v klobuku razmeroma tanko. Ob prerezu v klobuku in zgornjem delu beta le bledo in počasi pordeči oziroma postane rožnato rjavkasto, v dnišču beta pa se obarva rumenkasto do oranžno rjavo. Vonj je neizrazit ali rahlo gobji in aromatičen, okus je mil. Pri reakciji na anilin in dušikovo kislino (HNO₃) se barva ne spremeni (Schaefferjeva reakcija je negativna).
TROSI: 7.2–9.4 x 4.9–6.6 µm, povprečno okoli 8.3 x 5.6 µm, eliptični do podolgovati, gladki, z majhno ali slabo izraženo kalilno poro. Trosni prah je temno rdečkasto rjav.
RASTIŠČE: Raste posamično ali v manjših skupinah na travnikih, pašnikih in drugih odprtih travnatih rastiščih, pogosto na manj gnojenih tleh, ob robovih cest in na apnenčastem sipinskem pesku. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna. Zaradi manjše izdatnosti in razmeroma redkega pojavljanja nima velikega kulinaričnega pomena.
PODOBNE VRSTE: Podoben mu je Agaricus campestris, travniški kukmak, ki ima navadno bel do kremast klobuk, ki je le občasno rahlo luskast, meso pa mu ob poškodbi navadno ne spreminja barve ali se obarva le zelo šibko roza. Zelo podoben mu je tudi Agaricus porphyrocephalus, (šklatnoglavi kukmak), ki raste na bolj vlažnih travnikih in ima izrazitejšo rdečkasto vijolično obarvanost klobuka, ima pa tudi bolj čebulast bet in nekoliko manjše trose. Paziti je treba na zamenjavo s strupenimi Agaricus - kukmaki, kot je Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak, ki ob poškodbah v dnišču beta intenzivno porumeni in neprijetno diši po črnilu oziroma fenolu, črnilu ali lekarniških razkužilih.
Foto: Boleslaw Kuznik.
SINONIMI: Psalliota campestris var. cupreobrunnea Jul. Schäff. & Steer (1939), Psalliota cupreobrunnea (Jul. Schäff. & Steer) F.H. Møller (1950)
Priprava opisa: Dejan Valh
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 18
